Zobni aparat v srednjih letih

Obisk zobozdravnika je zame bil vedno stresen. Že od malega se soočam s tem, da je moja spodnja čeljust malo preveč naprej. Ne vem zakaj mi že prej, ko sem bila majhna niso svetovali, da bi mi zobni aparat čeljust popravil. Nikoli mi nihče tega ni omenil, dokler si nisem zamenjala svojega zobozdravnika. Ker sem se preselila na drugi konec Slovenije, sem si seveda morala urediti tudi novega zobozdravnika. Tako sem prišla na prvi pregled in zobozdravnik mi je takoj svetoval ortodonta, ker je bil mnenja, da potrebujem zobni aparat. Seveda sem bila presenečena, ker je bil prvi, ki mi je to svetoval. 

Nisem želela slišati, da moram k ortodontu, ker sem bala, da mi bo ta povedal, da bi iblo dobro, da dobim zobni aparat. Ne vem, zakaj sem se tako bala in resnično nisem bila pripravljena na to. Ko sem pomislila na zobni aparat, me je enostavno stisnilo. Nisem si mogla predstavljati, da imam nekaj v ustnih, prepričana sem bila, da bi to mene preveč motilo. 

Kot je zobozdravnik predlagal, sem se naročila na pregled pri otordontu in na prvem pregledu mi je ortodont seveda svetoval zobni aparat. Povedala sem mu odkrito, kako zelo se ga bojim in da ne vem, če sem jaz pripravljena na to. Razumel je mojo stisko in mi svetoval, da naj vseeno poskusim in če ne bo šlo, ga pač ne bom nosila in bo moja čevljust ostala takšna, kot je sedaj. Če me takšna čevljust do sedaj ni preveč motila, lahko še naprej imam tako. To me je pomirilo, ker nisem več čutila tako velikega pritiska. 

Na koncu vam lahko povem, da sem sprejela zobni aparat in ga imam sedaj že eno leto. Navadila sem se nanj, moja čeljust pa bo kmalu v takšnem stanju, da zobnega aparata, ne bom več potrebovala. Zmagala sem, pa čeprav malo pozno. 

…